Inflacija in krediti gredo z roko v roki. Inflacija je vsesplošna rast cen, s katero se zmanjšuje vrednost valute. Čeprav je del vsakdana, jo največkrat opazimo tedaj, ko je dvig cen zaradi političnih ali gospodarskih dejavnosti občutnejši. Vzroka zanjo sta dva, in sicer ju delimo na inflacijo povpraševanja ter stroškovno inflacijo. Inflacija povpraševanja nastane tedaj, ko povpraševanje preseže razpoložljive vire na trgu. Velik vpliv nanjo ima tudi prevelika količina denarja v obtoku. Stroškovna pa nastane kot posledica pomanjkanja določenega materiala (višje cene virov). Inflacija in krediti so med seboj povezani, saj centralne banke v boju proti inflaciji povišajo obrestno mero (stroške izposojanja denarja). Njihov cilj je ohranjati cenovno stabilnost.
Mnogokrat menimo, da je denar najbolj varen na banki. A dejstvo je, da inflacija zmanjšuje kupno moč denarja, kar pomeni, da denar na banki izgublja svojo vrednost. Da bi si zagotovili varnejšo prihodnost, se je najbolje odločiti za varčevanje denarja. To je lahko v obliki nepremičnin, delnic, skladov ali plemenitih kovin. Premišljeno, pametno in načrtno upravljanje z osebnimi financami bo preprečilo izgubo prihrankov na dolgi rok ter nam zagotovilo brezskrbno prihodnost.
Varčevanje denarja mora biti v skladu s finančnim profilom posameznika
Inflacija in krediti vplivajo na naše prihranke, zato je ključno, da varčevanje denarja prilagodimo sebi ter svojim potrebam. Na voljo so najrazličnejše oblike varčevanja, toda kam investirati denar? To je vprašanje, s katerim se prej ali slej srečamo prav vsi. Pri varčevanju je pomembno, da poleg tega, da ustvarimo prihranke, te tudi oplemenitimo. Vsakdo si želi preprostega, prilagodljivega in predvsem likvidnega načrta, zato je pred začetkom treba preudarno razmisliti, kaj si sploh želimo. Kaj je naš cilj? Kje hraniti denar in kakšna likvidna sredstva si želimo? Bomo investirali postopoma ali vložili večji znesek?
Od odgovorov je odvisno, kako bomo varčevali. Hranilni račun je odličen za vse, ki bi radi vezali denar za določeno obdobje, banka pa pri tem plača obresti po vnaprej znani obrestni meri. Vlaganje v delnice zahteva veliko časa in znanja, saj so najbolj donosni vložki tudi najbolj tvegani. Vzajemni investicijski skladi in naložbe v nepremičnine so primerne za vlagatelje, ki si želijo nečesa dolgoročnega.
Kljub temu da delujejo precej stabilno, imajo kar nekaj slabosti, vključno z večjo začetno investicijo ter odvisnostjo od trga. Ravno zaradi slednjega je med vse bolj cenjenimi varčevanje v plemenitih kovinah. Te dopuščajo varčevanje ne glede na naš finančni profil, saj je vložek poljuben. Cene zlata in srebra se namreč gibljejo od nekaj deset do nekaj tisoč evrov. Poleg tega pa plemenite kovine, kot so zlate palice, zaradi pomanjkanja zalog ohranjajo vrednost ter so hitro likvidne.
Kako poteka varčevanje v plemenitih kovinah?
Inflacija in krediti ne vplivajo na vrednost zlata, saj se njegova cena zvišuje z vrednostjo življenjskih stroškov. Trgovanje s plemenitimi kovinami je vezano na spreminjanje cen surovin na borznem trgu. Varčevanje denarja je mogoče z naložbo v nakit, srebrne ali zlate palice ter naložbene zlatnike ali srebrnike. Naložba v nakit je najpreprostejši način vlaganja, a ni povsem enaka kot naložba v plemenito kovino, saj največkrat zajema še plačilo za izdelavo in blagovno znamko.
Med najbolje prodajanimi na evropskem trgu so srebrne palice 1 kg, saj dopuščajo enostavno investicijo v fizično srebro ter veliko likvidnost ob prodaji. Zlate palice pa so pogosta izbira za naložbo večjih vsot denarja, saj imajo zaradi nizke premije nad borzno ceno zlata ugodno nakupno ceno. Palice se ponašajo z visoko čistino, vrednost katere je 999,9/1000. Slednja je skupaj s težo in proizvajalcem vselej odtisnjena na palici.
Zlatniki in srebrniki so na voljo v bogati paleti oblik in velikosti. Kujejo se glede na povpraševanje, zato nimajo numizmatične vrednosti. Bolj, kot je kovanec redek, bolj je dragocen. Pri tem je poglavitno, da so vsi investicijski kovanci nominirani. Nominalna vrednost je določena s strani državnega organa in ne sovpada s pravo vrednostjo kovanca. Za razliko od drugih naložb vrednost zbirateljskih predmetov ni vezana na tržna nihanja. Zaradi svoje velikosti ter ugodne cene so priročna naložbena priložnost tudi za nove vlagatelje.
Kam investirati denar – v srebro ali zlato?
Inflacija in krediti so pogostokrat razlog, zakaj so se številni odločili za varčevanje s plemenitimi kovinami. A kaj izbrati – zlato ali srebrno? Zlato je bilo skozi zgodovino prepoznano kot dragocena dobrina. Prvi kovanci iz leta 550 pr. n. št. so predstavljali poglaviten temelj današnjega denarnega sistema. Zlato se še danes uporablja kot hranilec vrednosti (naložbeno sredstvo) in ima za razliko od srebra omejeno industrijsko porabo.
Srebro se namreč zaradi svojih neprimerljivih prevodnih lastnosti v industriji uporablja pogosteje, zato je bolj občutljivo na gospodarske spremembe. Polovica vsega srebra se uporabi v tehnologiji in težki industriji. Najdemo ga lahko v prenekaterih izdelkih, vključno s tabličnimi računalniki, pametnimi telefoni in solarnimi celicami. Če primerjamo obe plemeniti kovini, je varčevanje denarja v zlatu nekoliko bolj varno, saj se cene srebra pogosteje spreminjajo.
A srebro predstavlja odlično začetno naložbo, saj je ta finančno dostopnejša. Čeprav sta obe plemeniti kovini odlično varovalo pred nenehno spreminjajočimi se trgi veliko vlagateljev v srebro, kasneje vloži v zlate palice. Ne glede na to, kaj bomo izbrali, imata obe kovini svoje prednosti in slabosti. Boljša naložba torej ne obstaja, saj je pred vlaganjem treba razumeti dinamiko vlaganja v eno in drugo plemenito kovino. Največkrat je vzpostavitev pravega ravnovesja ključnega pomena za optimalno varčevanje. Raznolikost portfelja je namreč tista, ki vlagateljem zagotavlja potencialno rast ter varno prihodnost.
Bogata ponudba podjetja EKO zlato d. o. o. – zlatniki, srebrniki ter srebrne in zlate palice
Zlate palice v ponudbi so na voljo v 1000 g, 500 g, 250 g, 100 g, 50 g, 10 g, 5 g, 2 g, 1 g in 1 unč. Narejene so bile s strani priznanih proizvajalcev, kot so Heraeus, Umicore, Münze, Argor Heraeus in Valcambi. Vsi so certificirani s strani LBMA organizacije. London Bullion Market Association zagotavlja kakovost kovin ter spodbuja pošteno, učinkovito in pregledno trgovanje.
Good delivery standard je podan kovnici, ki je na trgu prisotna več kot 5 let ter na letni ravni proizvede najmanj 50 ton srebra in najmanj 10 ton zlata. Njena neto vrednost mora biti najmanj 15 milijonov funtov, ob tem pa mora zadostiti določenim merilom ugleda ter LBMA pravilniku. Slednji temelji na na odgovornem pridobivanju surovin (LBMA Responsible Gold Guidance prior to accreditation).
Palice iz zlata imajo čistino 999,9/1000, njihova gramatura pa privlači tako izkušene kot novejše vlagatelje. Medtem ko prvi vlagajo v 1000 g, 500 g in 250 g palice, drugi kupujejo palice 1 g, 2 g in 5 g. Te niso priljubljene le med mladimi investitorji, temveč so tudi odlično darilo za pomembnejše dogodke v življenju, kot sta poroka ali krst. Za vse, ki si želijo nekoliko bolj dostopen produkt, pa so na voljo tudi paketi, ki vsebujejo dvajset ali petdeset 1-gramskih palic.
Varčevanje denarja s pomočjo srebrnih palic zagotavlja preprosto investicijo ter veliko likvidnost. Čistina srebra je pri tem vselej 99,9 %, mere (dolžina, širina, višina) pa so odvisne od proizvajalca. Inflacija in krediti so mnoge spodbudili, da vložijo v zlatnike in srebrnike. Med prvimi naložbenimi kovanci, ki so od leta 1967 na voljo širši množici investitorjev, je Južnoafriški unčni zlatnik.
Med najbolj prodajanimi v svetovnem merilu danes je Ameriški orel. Cenovno sodi v višji razred ter je simbol nacionalne svobode. Za vse strastne zbiratelje je tu še Kanadski list proizvajalca Royal Canadian Mint, ki ga odlikuje izjemno natančna izdelava javorjevega lista na prednji strani. Po izdelavi je nadvse podoben Dunajskim filharmonikom, saj je vsebnost zlata v kovancu največja.