Zlato je doseglo zgodovinsko vrednost, več kot 4.000 ameriških dolarjev za unčo. Vlagatelji po vsem svetu iščejo varne poti za svoj denar, saj globalna negotovost narašča – od političnih napetosti do gospodarskih ohladitev.
Zlato v največjem vzponu po sedemdesetih letih. Od aprila letos, ko je ameriški predsednik Donald Trump uvedel nove carine in pretresel svetovno trgovino, je cena zlata poskočila za skoraj 33 odstotkov. Gre za največjo rast po 70. letih prejšnjega stoletja.
Zlato velja za t. i. varno zatočišče, ki v času kriz ohranja ali celo povečuje vrednost, ko drugi trgi izgubljajo.
Centralne banke kopičijo zlato
Eden ključnih razlogov za rekordno rast je povečano povpraševanje centralnih bank.
Od leta 2022 naprej te vsako leto kupijo več kot 1.000 ton zlata, kar je več kot dvakrat več od povprečja iz prejšnjega desetletja.
Največji kupci so Poljska, Turčija, Indija, Azerbajdžan in Kitajska, ki skušajo zmanjšati svojo odvisnost od ameriškega dolarja in ameriških državnih obveznic.
Mali vlagatelji se pridružujejo zlati mrzlici
Zlata mrzlica ni zajela le ZDA in Azije – tudi v Evropi zanimanje za zlato hitro narašča. V času, ko se gospodarstvo evroobmočja sooča z nizko rastjo, visoko inflacijo in politično negotovostjo, številni posamezniki in manjši vlagatelji iščejo varne in stabilne oblike naložb.
Po podatkih Svetovnega sveta za zlato (World Gold Council) se je v zadnjem letu močno povečal priliv v evropske ETF sklade, ki sledijo gibanju cene zlata. Skupna vrednost naložb je presegla rekordne zneske, kar kaže na vse večje nezaupanje v tradicionalne finančne trge.
Tudi banke in investicijske hiše povsod po Evropi opažajo porast povpraševanja po fizičnem zlatu, predvsem v obliki palic in kovancev. Vlagatelji želijo del svojega premoženja zaščititi pred morebitnim padcem evra ali novimi gospodarskimi pretresi.
Kot poudarjajo analitiki, zlato trenutno ni le modna muha, temveč del dolgoročnega trenda, ki ga poganja kombinacija negotovosti, inflacijskih pritiskov in geopolitičnih tvegan
Kaj bi lahko ustavilo rast cene zlata?
Analitiki se strinjajo, da bi konec ameriške vladne zaustavitve ali nov dvig obrestnih mer lahko povzročila kratkoročen padec cene zlata.
Podoben scenarij smo videli aprila, ko je cena padla za 6 %, potem ko je Trump umaknil grožnjo o odstavitvi predsednika ameriške centralne banke.
Zlato sije kot še nikoli – ne le dobesedno, temveč tudi v očeh vlagateljev. V času, ko se svet sooča z inflacijo, valutnimi nihanji in nepredvidljivimi političnimi odločitvami, se vse več ljudi vrača k najstarejši in najzanesljivejši hranilki vrednosti.